Kohezija

Kohezija predstavlja notranjo trdnost snovi. Opisuje vezivne sile med atomi in molekulami, ki delujejo v snovi. Pojem kohezija izhaja iz latinske besede »cohaerere« (držati skupaj).

Kohezija pri lepilih

Pri lepilih se kohezija nanaša na sile, ki povzročajo notranjo povezanost lepila. Med celotnim postopkom lepljenja se morajo v lepilu ali lepilnem spoju pojaviti kohezijske sile, da se zagotovi trajna vez med lepljenima podlagama.

Shematska struktura lepljenega spoja

Quelle: IVK, Die Kunst des Klebens, Abb. 2

Vzpostavitev kohezije

Kohezijo v procesu lepljenja lahko dosežemo s fizikalnimi silami ali s kemičnim mreženjem, zato govorimo o fizikalno vezanih ali reaktivnih lepilnih sistemih.

Pri disperzijah se kohezija vzpostavlja z »odstranjevanjem« vsebnosti vode, na primer pri belem lepilu (PVAC) les sesa vodo iz lepila. Polimerni delci belega lepila se združujejo, kar je znano kot tvorba filma.

Toplotna lepila so ob nanosu tekoča, njihova viskoznost pa se znatno poveča, ko se ohladijo. Poleg tega se kohezija dodatno poveča zaradi delne kristalizacije v lepilu.

Quelle: IVK, Die Kunst des Klebens, Abb. 4

• Mehansko zapletanje vlaknatih makromolekul ali zapletanje vlaknatih materialov;
• kemične vezi/mreženje v molekulah (reaktivna lepila z vročim taljenjem);
• fizično medsebojno delovanje med molekulami lepila, na primer Van-der-Waalsove sile ali polkristalne strukture